Ustavila me je na pločniku.
Mlada ... uhanček v nosnici ...
"Vas lahko nekaj vprašam ... veste, zbiram podpise za podporo liste Gregorja Viranta na volitvah-, ali bi podpisali?"
Pogledal sem jo ... hm-, o tem res nisem niti razmišljal niti pričakoval, v bistvu sem mislil na golaž. Tak navaden-, saj veste ... iz čebule in govedine. Šel sem namreč na malico-, ne na volitve.
Dejansko me je dala na koto nič.
Virant ... hm-, ja zakaj pa ravno on?
Zaznala je dvom in dodala nekoliko tišje : "No ... v bistvu gre za moj zaslužek."
Aha ... tako torej ...
Slišalo se je dovolj iskreno in je pač prevagalo-, Virant bi se sicer verjetno znašel tudi brez mojega podpisa. No, saj v bistvu je menda čisto v redu človek-, še celo moj profesor je bil ... nekoč.
"Hm ... glej-, ok ... bom podpisal, samo zdajle grem na malico, pridem čez dvajset minut nazaj, če boš še tukaj."
Potem sem pač šel in pojedel svoj golaž, ki je tako postal predvolilni ... kaj pa vem - saj mogoče je ne bo več tam.
Pa je bila.
Kar sem rekel, sem rekel-, podpisal sem in ... evo, to je to.
Veste, jaz hodim na volitve in kar enkrat podprem, podpiram do konca. Torej-, dragi moji - moj glas je parkiran.
Vem, kaj boste rekli ... nekako na lahko je tole šlo od tebe - saj vem, saj drugače sem karakter ... ampak ... kaj naj zdaj?
Ej, točno sem vedel ... vohal sem, da bodo ženske spet nekaj zavrtele po svoje ...
Dobro-, pa naj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar