Se še spomnite vicev o lenih Črnogorcih? Smešni so se mi zdeli kvečjemu v rajnki Jugoslaviji, danes pa so nekako … nostalgični. Kakor za koga, seveda? Še vedno krožijo po spletu in verjetno marsikoga tudi zabavajo.
Človek je dejansko bitje počitka in prostega časa. Sploh ni važno kakšnega: počitnic, praznikov, prostih dni, fešt, zabušavanja, pavz, ležanja na plaži … terasi … pred televizijo, v družbi ali samoti, na kopnu, v hribih ali v toplih plitvinah … Samo, da se nekako ne dela ali pa kar tako ležerno troši čas.
Pravimo, da smo delovni, vpeti v obveznosti ali celo obremenjeni, vendar delo ni nikoli in nikjer cilj. Vseprisotna in iskrena je le želja po lagodnem in dobrem življenju, ne pa delo in trud. Če je že treba delati, potem se dela po bližnjicah in z nizkimi obrati. Tudi če kdo pravi, da mora stalno nekaj početi, me ne prepriča, morda je kvečjemu pedanten, požrešen, hoče imeti vse pod kontrolo, ne zaupa drugim in mora zato vse narediti sam ali pa preprosto nima miru, če kaj ne brklja.
V bistvu ni to nič novega-, še manj pomembnega, morda se je tega zgolj dobro zavedati, če se komu še ljubi razmišljati o tem, kakšen je svet zdaj in kakšen bo. Ni zelo verjetno da bo pravičen, še manj verjetno bo lep in prijeten za vse, prav gotovo pa ne bo posebej deloven in nekaterim bo zanesljivo dal dovolj možnosti za počitek in užitek, drugim pa … tudi … če ga le ne bodo jemali preveč resno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar