Mali blatni zalivček

Če še niste vedeli, naj vam zaupam, da so Hrvati bojeviti in vojaško izkušeni. Bolj kot mi. Vojne pri njih trajajo dolgo ali pa se sploh ne končajo. Tako kot zadnja jugoslovanska. Naš del, če se je sploh začel, se je menda končal, ko je Slovenijo zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Hrvaški se tako, bi rekel: "salonsko", ni končal, še zdaleč ne. Bil je surovo krvav, uničujoč in trajal je vsaj pet let, pa še nisem prepričan, da ga je konec. 
Oni letos praznujejo 20-letnico operacije "Nevihta" s katero se je streljanje, vsaj uradno zaključilo, vendar je velik uspeh operacije pokazal še kaj drugega. In sicer to, da so Hrvati taktično in bojno, predvsem pa proti-obveščevalno povozili JLA, oziroma tisto, kar je od nje še ostalo v letu 1995. In to ni kar nekaj, JLA je bila nekoč ogromna in profesionalno vodena vojska, ena največjih v Evropi z vso infrastrukturo in podpornim aparatom. Zmaga proti takšnemu bojnemu stroju, pa čeprav oslabljenemu, ni šala.
Vojno znanje in infrastruktura sta očitno nekje vendarle obstala, vsaj pri Hrvatih, kjer sta se se celo nadgradila. To je vidno prav iz te arbitražne afere, ki nas je že in nas še bo drago stala. Najmanj kar je, se zdaj lepo vidi, da na drugi strani nimamo "gentlemanov" ampak zagrizene in brezkompromisne bojevnike, ki so vedno pripravljeni napasti na polno, še zlasti kadar jim slabo kaže. Na naši strani pa imamo očitno spet, kot že tolikokrat, amaterje, ki se po džungli sprehajajo bosi in v kopalkah ter upajo, da se jim ne bo nič zgodilo.
Slovensko - hrvaška arbitraža ni šahovski dvoboj dveh načelnih in discipliniranih romantikov, ampak umazana, vohunsko prestižna igra prilaščanja teritorija, v kateri je pod mizo očitno dovoljeno tudi vse. Prava mala teoretična vojna.
To bi lahko tisti, ki se čutijo ali so celo poklicani za sodelovanje v tej zadevi, tudi že vedeli. Žal temu očitno ni tako in med našimi naivnimi klepetuljami je vsekakor vodilni prav neumorni in vsestranski borec za upokojenski regres, ki je že aprila letos blebetal vse tisto, kar mu ne bi bilo treba in samo vprašanje časa je bilo kakšno protiofenzivo bodo pripravili Hrvati.
Ta odgovor je torej zdaj tu in dve žrtvi, ki morda nista nič krivi, je že odnesel, lahko pa, da bo odnesel kar ves arbitražni napor. Karlu Erjavcu seveda ne more nič škoditi, spomnil sem se pa, da sploh še ni bil minister za Slovence po svetu.