"Naložba v vašo prihodnost."

Guvernerja Banke Slovenije sem nekoč imel za modrega človeka, zadnje čase se mi pa zdi, da govori kot vladni piarovec. V intervjuju za MMC na primer ugotavlja, da  je treba varčevati, in da imamo neke žrtve, ki so začasne ... 

To, da moramo varčevati, poslušam že vse življenje, "začasna žrtev", ki ne bo začasna, pa je po starem in novem spet javni sektor in to kar vsevprek. Ta naj na svojih plačah in plečih torej čuti problem višanja obresti na zunanji in notranji dolg Republike Slovenije, za katerega ni kriv nič bolj kot vsi drugi. Če pa še niste vedeli, naj vam prišepnem, da te obresti na drugi strani ne predstavljajo prav nič drugega kot donosnost panoge, kateri prestoluje naš vrli guverner osebno. Torej njihovi visokosti - bankam. 

To je potemtakem prvi in paradni projekt naše nove vlade, ki za moje pojme niti to ni več. V bistvu gre za oblast guvernije Slovenije, ki mora pač delati tako, kot se je odločila centralna evropska komanda. Dejansko se je vladanje v Sloveniji precej poenostavilo - za vsako vprašanje se zdaj steče v Bruselj in njihova smernica se potem nekako implementira v naš (ne-)pravni red. Nimaš kaj misliti in tudi odgovoren na koncu ni nihče - tako je pač v EU in druge izbire nimamo. In ker tako delajo, ali vsaj skušajo delati tudi drugi, najprej greš in enostavno linearno zmanjšaš plače javnemu sektorju pa si že nekaj naredil. To ne bo noben začasni ukrep, ampak redno mandatno zniževanje plač, torej neke vrste medijsko mašilo, ki si ga privošči tisti, ki hoče imeti vsaj nekaj časa mir. Če se namreč skregaš z javnim sektorjem, potem imaš javno mnenje pretežno na svoji strani. Takšno stališče seveda ni presenetljivo je pa bedno ponižujoče. Plača namreč, tudi v javnem sektorju ni miloščina, ampak nekaj kar je zapisano v pogodbi o zaposlitvi in kar pripada delavcu za to da dela. Kadar delavca ne moremo ali nočemo plačati, kot je to očitno v našem primeru, potem imamo v poštenem svetu na splošno tri možnosti. Če so rezultati njegovega dela slabi mu je treba to menda vsaj nekako povedati in ga pač odpustiti, če ne gre drugače. Če je njegovo delo nepotrebno, ga je spet treba odpustiti ali kvečjemu prezaposliti. Če ga pa ne moremo plačati zaradi slabega poslovanja podjetja, potem moramo pa žal razglasiti bankrot. 

In kaj se gremo mi?  Na splošno še nisem slišal ocene, da slovenski javni sektor dela izrazito slabo. Tudi še nisem slišal, da bi sploh kdo ugotavljal, kaj od našega javnega sektorja bi zlahka pogrešali, verjetno pa je tega kar nekaj. Kaj nam torej ostane - ja seveda, dragi moji, če ne morete plačevati ljudi in nikakor ne najdete viškov brez katerih lahko poslujete, potem ste kajpak obsojeni na propad. 

Vendar gre pri tej zadevi za nekaj drugega - gre predvsem za številko, ki so jo naročili našemu finančnemu ministru in si jo sedaj fiksira pred očmi, torej dobrih 800 milijonov evrov prihranka letos. In naglavni vzvod za ta dosežek je pavšalno 15% znižanje plač javnega sektorja-, "ma gdje god bili". Drugo leto je predvidenih nadaljnjih 900 milijonov iz česar torej sledi ...

Učinkov te bizarne ideje najbrž nihče ni analiziral, pa tudi če jih je ni povedal kaj je dognal. Slutimo lahko le, da se bo na ta način morda nekoliko popravila naša makroekonomska bilanca in nič drugega, pa tudi to ni nujno. Morda bomo sicer stali v vrstah pred kotli, vendar bodo v Bruslju z nami najbrž zadovoljni, ker bodo papirji štimali in tudi bančni sektor bo prišel na svoj ljubljeni AA.

No in ker vlada ne pove, kaj bomo imeli od znižanja plač v j.s., bom povedal jaz. Za vse tiste, ki si morda mislijo prav to kar vlada zdaj pričakuje, da si bodo mislili, in to je "prav imajo, kar naj jih stisnejo, saj tako ni nič od njih ..."

Dragi moji realci-, vedite da ste vi naslednji. Če javni sektor letos ne bo videl regresa, ga drugo leto tudi vi ne boste. Če bodo javnemu sektorju letos znižali plače za 15%, jih bodo drugo leto vam vsaj za toliko, če ne še za več.

Sploh ne gre za noben varčevalni ukrep, preprosto gre za organiziran napad na delavske in socialne pravice in to zaradi zavoženosti bančnega in ne javnega sektorja. Gre za eksemplarični družbeni test na podlagi katerega bodo vaši cenjeni delodajalci spoznali, da če je država naredila to s svojimi, potem ni nobenih ovir, da se isto zgodi še z našimi. Kdo se bo pa vlekel za vas? Inšpektorji, ki jim bo vlada vzela regres ali policisti na minimalcu?

Naša vlada prodaja meglo namesto da bi se res lotila sistemskih ukrepov s katerimi bi zmanjšala javni dolg. Nedvomno je treba zmanjšati obseg javnega sektorja ali pa ga vsaj ne večati, zmanjšuje se itak sam od sebe če ni zaposlitev, zakaj bi ga morali torej prej še dodatno izstradati? Vendar tu ne gre za javni sektor in tega ne upajo ali pa nočejo na glas povedati, dejansko gre za to, da je potrebno zmanjšati javno porabo. In javna poraba še zdaleč niso samo plače v javnem sektorju. 
Potrebno je pač racionalizirati, kar pomeni odpraviti vse tisto brez česar se da živeti ali pa si vsaj načeloma lahko kupite na trgu. In tega je veliko, le da je za to potrebno spremeniti številne zakonske predpise in odpraviti stotine sklepov s katerimi so se nalagale in sprejemale nove obveznosti ali ustanavljale nove inštitucije. Vendar se to ne tiče samo javnega sektorja ampak vseh. Javni sektor bo kvečjemu tisti, ki bo to storil in visoko motiviran bo s ponižujočim in samosebinamenjenim znižanjem plač.

In še mimogrede, ko smo že ravno pri tem, ali veste kdo je dejansko glavni krivec proračunskega primanjkljaja države Slovenije, ki ga je naklepala v zadnjih pravljičnih letih? Ne veste - to je Evropa in njen sistem pomoči novim članicam, ki se mu reče kohezija.

Da, prav Evropa in tisti naši mojstri, ki so si zadali sveto dolžnost črpanja maksimuma evropskega denarja iz skladov. Zadeva gre namreč tako, da si naša država, občine in kajvemkdoše štejejo za višek svojih ustvarjalnih dosežkov, če uspejo na raznorazne razpise spraviti neke investicije. Pa niti ni pomembno za kaj se sploh gre? Samo, da se nekaj dela - ceste, kanalizacije, vodovodi, čistilne naprave, deponije, sežigalnice, da o "mehkih" vsebinah, javnih izobraževanjih, univerzijadah, tekmovanjih, razstavah, gostovanjih, potovanjih, itd., niti ne govorimo. Te zadeve se torej prijavljajo na razpise, ki pa nosijo pod srcem dve veliki bolečini. Prva se imenuje lastna soudeležba in znaša v povprečju od 10 do 20% ali več od neto vrednosti, bruto pa seveda še precej več. Drugi problem pa je dejstvo, da je vsa ta sredstva potrebno v celoti pre-financirati in potem pričakovati povračilo državnega oziroma evropskega proračuna, kar z drugimi besedami pomeni, da morate vzeti kredit, da založite EU denar, ki ga kajpada lahko vrnete takoj, ko ga dobite, ali pa ga morda tudi ne ampak čez  recimo 10 let in si potem evrodenar prištejete za dobrodošli prihodek. Kredit je pa žal še vedno kredit in v vsakem primeru povečate javni dolg. Slovenija je zadnjih pravljičnih letih to počela "na polno" in to na vseh nivojih. Investiralo se je veliko in seveda tudi temu primerno najemalo kredite, da se je lahko pariralo sistemu EU skladov-, kaj bomo pa v naši realni prihodnosti res imeli od vseh teh silnih komunalnih, okoljskih in socialnih projektov, pa ne sprašujte mene. Tega povečini ne vedo niti tisti, ki so takšne podvige tiščali v proračune in to počnejo še vedno ter si prav tako še vedno štejejo v zveličavno poslanstvo ne zamuditi priložnosti, da porabimo 90% denarja iz skladov, čeprav niti lastnih 10% nimamo. Vendar tudi to še ni dovolj prepričljiv razlog za sedanjo in prihodnjo evro-varčevalno okrutnost, saj smo v primerjavi z na primer, ameriškim dolgom še vedno pravi šparovčki.

E, dragi moji, stanje ni rožnato, je pa takšno, da smo pri EU bankah že vzeli kredit za garažo, ki jo besno zidamo, naša vlada bo pa raje črtala meso z jedilnika, samo da nam ne bo treba razveljaviti razpisa za novega mercedesa, ki nam ga bo potem spet sofinancirala Evropa, pa čeprav je tudi stari clio dovolj za tisto kar potrebujemo.

No, kdaj drugič pa morda še o prihodnosti.