Mogoče si lahko tudi dober

Naletel sem na članek o vzgoji za dobroto. Pač razmišljanje o tem, kako vzgojiti otroke, da bi bili dobri. No, zvedel sem, da je dobrota vrednota, in to sestavljena. Torej, vključuje več drugih "enostavnejših" vrednot, kot so recimo: širokosrčnost, človekoljubje, darežljivost, solidarnost, dobrodelnost, ... in še kaj, predvsem pa "posluh" za človeka. Brez slednjega zagotovo ne moreš biti dober. Seveda, če sploh hočeš biti dober. Nisem namreč povsem prepričan, da to vsi res hočejo.
Berem: "Vzgoja za dobroto je lastna izkušnja dobrote, ki jo otrok doživlja v svoji družini ..."
Starši, ki hočejo imeti dobre otroke, morajo biti torej dobri. Nekako logično, kajne?
In naprej, skoraj kot "že videno": "Otrok, ki doživlja ... pozornost s strani staršev kot dolžnost, breme, ki starše utruja - bo dobroto doživljal in oblikoval kot breme ... Tak otrok dobrote ne razume ... ampak živi v prepričanju, da mu vse pripada ... to je drža razvajencev."
In seveda še nasveti: "... za vzgojo dobrote je zelo pomembno otroka naučiti sprejemanja (ne jemanja!) ... - z veseljem in hvaležnostjo. Drugi del vzgoje za dobroto pa je v dajanju ...
Ne obdarujmo samo mi otroka - ampak ga vzgajajmo v tem, da tudi on obdaruje druge!"
Zanimivo in spodbudno. Seveda pa tudi zahtevno. Namreč - sliši se skoraj neverjetno, a takšne nasvete je potrebno vzeti kar lepo resno in to celo v teh časih, ko je osebna korist postala fetiš. Preprosto, če želiš otroke vzgajati v dobroti in ne zgolj hinavski preračunljivosti, moraš takšen postati tudi sam. Torej dober. Pa ne samo takrat, ko potrkajo koledarski dobrotniki.
Ne, dobroto moraš začeti živeti sam, če hočeš koga s svojim zgledom kaj poboljšati.
Najprej se je treba torej naučiti sprejemati in ne zgolj jemati. Pa najbrž ne samo daril ampak verjetno tudi ljudi, njihova življenja, slabosti in morda celo vrline, kar je včasih komu še težje prenesti kot napake. In še ... naučiti se moramo torej obdarovati. Seveda spet ne samo s kramo in denarjem ... morda bi bilo dobro začeti ljubeznivo in širokosrčno podarjati kar sebe, svojo dobro volja, nekaj ur časa, prijazen nasmeh ali pa zgolj potrpežljivost in pozorno poslušanje ...
Dobrota mora postati življenjski slog in naša vodilna misel, ki nas spremlja, sicer je obsojena na izkoreninjenje. Umiranje zaradi podhranjenosti.
Za začetek morda poskusimo kar doma ... ne more škoditi ...