Živeti po ustaljenih družbenih pravilih je gotovo okolju in nam najbolj prijazno in dejansko tudi najenostavnejše. Ugodno in lagodno. Če smo pripravljeni tu in tam malce pozabiti na slabo vest ali zgolj držati jezik za zobmi, nam to pretežno tudi dobro dene.
Sicer se vsi strinjajo, da so spremembe nujne-, da bi bilo ogromno tega spremeniti in to kar na vseh področjih, ko pa pride vrsta na konkretne ukrepe, se pa običajno pokaže, da ni tako preprosto. Vsaka novost, poleg tega da kaj izboljša, tudi kaj poslabša ali spremeni tam, kjer si morda kdo ne želi sprememb. In hitro se znajdemo pred problemom, kaj spremeniti, da se ne bi nič spremenilo. Ob napovedi konkretnih sprememb se tudi najodločnejši reformisti lahko hitro prelevijo v zadrte nazadnjake. Spremembe so nujne in red je potreben, vendar naj se najprej to zgodi tam in tam in šele potem pri nas.
Za nekaj novega je potreben najprej nov pogum. Treba si je upati v neznano in se pripraviti tudi na nasprotovanja. Vsi najprej podvomijo in pri novostih iščejo napake.
Kdor hoče kaj spremeniti, naj se najprej pripravi na osamljenost in razočaranja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar