ldeološka pripadnost ali prepričanje je, za moje pojme, pri tem popolnoma zanemarljiva, kar se je najbolj pokazalo prav na primeru Andersa Behringa Breivika. Policija in mediji so ga zelo hitro prepoznali kot "katoliškega fundamentalista", vendar priznam, da nisem vedel, da kaj takšnega sploh obstoja. V nadaljevanju ga potem razglašajo sicer tudi za nekdanjega prostozidarja in kdor o katoliški cerkvi ve vsaj toliko kot piše na grafitih, mu je lahko jasno, da imajo prostozidarji tako radi cerkev, kot je imel, na primer Hitler rad Žide. Resnici na ljubo, če to komu sploh kaj pomeni je uradna norveška vera protestantska in katoličanov je na Norveškem, med skoraj 5 milijonsko populacijo, zgolj 57.000. Morda je zanimivo tudi, da je muslimanov kar 150.000 in verjel bi, da njihovo število raste hitreje kakor katoliško.
Seveda ni mogoče zanikati možnosti, da je bil Breivik ravno katoličan, vendar bi bil to potem zgolj dokaz več, kako daleč so takšna dejanja od sleherne zveze z vero. Osebno se namreč štejem za katoličana, zato me resnično moti, če kaj tako zavrženega povezujejo z vero. Zdaj razumem in verjamem, da podobno čutijo tudi muslimani, ki v veliki večini prav tako nimajo pojma o tem, kaj teroristi sploh hočejo in trepetajo pred njimi, tako kot vsi drugi na svetu. Fundamentalizem je kvečjemu skupna vera v hudiča, vseh tistih, ki mu pripadajo, ne glede na to h kateri cerkvi se prištevajo.
Zanimivo pa se mi zdi, da ob tako tragičnih dogodkih, tako v ZDA, kot drugje po svetu in zdaj celo v deželi, ki razglaša nobelovce za mir, nikoli ne pride do realizacije ideje o popolni prepovedi posedovanja orožja. Nikakor in nikoli nisem namreč mogel razumeti, zakaj nekateri ljudje v času, ko ni vojne, sploh potrebujejo orožje in, da jim družba kaj takšnega celo dovoljuje. Jaz osebno bi orožje pobral celo lovcem in ga shranil na policiji, da o ostalih sploh ne govorim. Posedovanje orožja bi razglasil za prekršek, ki sploh ne bi poznal drugačne kazni od zaporne. Lovcem bi izdajal orožje začasno za čas lova in še to z obvezno opravljenim alkotestom.
Kruto ali ne, vendar pri tej zadevi, kot pri marsikateri drugi, pač velja, da "prilika dela tatu". Če na Norveškem ta morilec, v trenutku, ko mu je tako prišlo na bolne možgane, ne bi mogel takoj prijeti brzostrelke v roke in oditi na morilski pohod, potem bi 80 mladih ljudi morda še živelo.
Kakorkoli-, takšne tragedije, po mojem mnenju, postajajo v svetu pogostejše in zelo verjetno pred njimi ni imun nihče. V Sloveniji je, stokrat hvala Bogu, zaenkrat še nismo doživeli in molim, da je ne bomo nikoli, ni pa izključeno. Podoben norec nam je nekoč že ubil kandidata za predsednika republike.
Dokler bo dostopnost do orožja po svetu tako preprosta, potem tudi ni pričakovati, da se bo kjerkoli kaj spremenilo na bolje. Torej pozor – med nami so vedno nekateri, ki so pripravljeni streljati brez razloga in morda ste prav vi njihova naslednja tarča …
Ni komentarjev:
Objavite komentar